Trumpove carine za EU: evro pod pritiskom, a avgust je še daleč

Ameriški predsednik Donald Trump je teden, v katerem je več kot 20 trgovinskih partneric s pismi obvestil o višjih carinah za uvoz v ZDA, zaključil z obvestili EU in Mehiki, da zanju uvaja 30-odstotno carinsko stopnjo. Vlagatelji pred novim trgovalnim tednom premlevajo, če gre za ponovno vrnitev k agresivni drži iz aprila ali le pogajalski trik za dosego bolj ugodnih dogovorov.

Trump je v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen v soboto dejal, da se 30-odstotne carine uvajajo ločeno od že uvedenih sektorskih carin, kar pomeni, da poleg novih dajatev v veljavi še vedno ostajajo tudi 50-odstotne carine za jeklo in aluminij ter 25-odstotne carine za avtomobile.

Carine za EU in Mehiko ter ostale trgovinske partnerice, za katere je Trump aprila napovedal visoke vzajemne carine zaradi trgovinskih primanjkljajev z ZDA, v veljavo stopajo 1. avgusta; do takrat je Trump državam dal čas za dosego sporazuma. Ta datum je določil pred iztekom trimesečne zamrznitve vzajemnih carin v sredo, 9. julija, v tem obdobju pa sta trgovinska sporazuma z ZDA dosegla le Združeno kraljestvo in Vietnam. Za EU je sicer Trump aprila določil carine v višini 20 odstotkov in jih nato znižal na 10 odstotkov.

EU je prav tako upala na celovit trgovinski sporazum, vendar do Trumpove objave pisma ni bilo jasno, če bo blok prejel pismo ali uspel skleniti vsaj začasni dogovor. V začetku tedna je Trump objavil nove carinske napovedi za številne druge države, vključno z Japonsko, Južno Korejo, Kanado in Brazilijo, ter 50-odstotno carino za baker.

Visoki uradnik nemškega industrijskega lobija BDI Wolfgang Niedermark je zadnji salvo ameriškega predsednika opisal kot “alarmni znak” za industrijo na obeh straneh Atlantika. “Carine kot sredstvo za izvajanje političnega pritiska vodijo do višjih stroškov, ogrožajo delovna mesta in spodkopavajo mednarodno konkurenčnost, tako v Evropi kot v ZDA.”

Do avgusta še trije tedni

Kot je za Reuters dejal višji strateg pri londonski borzno-posredniški hiši Pepperstone Michael Brown, so “do 1. avgusta še trije tedni, kar je v takšnih razmerah celo življenje”. Po njegovem mnenju je Trump s potezo poskrbel za eskalacijo z namenom kasnejše deeskalacije, torej da bi pripeljal nasprotno stran za pogajalsko mizo “in od njih iztisnil še nekaj koncesij”.

Spomnil je tudi, da je Trump v času zamrznitve vzajemnih carin EU zagrozil tudi s 50-odstotno carinsko stopnjo.

Temu pritrjuje tudi Mathieu Savary, glavni strateg za Evropo pri kanadski raziskovalni družbi BCA Research. “Trumpova strategija je, da postavi nezaslišane zahteve, jih nato zniža, nato pa ponovno pritisne na nekaj koncesij v zadnjem trenutku, nato pa se uresniči trgovinski sporazum. To je okvir, ki se ga spominjamo iz Trumpovega prvega predsedovanja, in to se dogaja zdaj,” je dejal za Reuters.

Savary je dejal še, da pričakuje, da se bo Evropa sčasoma “morala sprijazniti z 10-odstotno carinsko stopnjo, vendar je to nekaj, kar EU dejansko lahko prenese.”

Po drugi strani pa Mark Malek, glavni investicijski direktor pri newyorški finančni družbi Siebert Financial, opozarja, da je v Trumpovih pismih iz zadnjega tedna 30 odstotkov postala povprečna predlagana stopnja, “kar je bistveno več kot 10 odstotkov, ki jih je trg sprejemal kot osnovno številko”.

Evro pod pritiskom

Ker so preko vikenda borze po svetu zaprte, se odziv trgov na Trumpovo sobotno obvestilo pričakuje v ponedeljek. Analitiki napovedujejo, da bi vlagatelji lahko prodajali evre. Evro je sicer od Trumpove inavguracije januarja letos rastel v primerjavi z dolarjem; pridobil je 12 odstotkov, medtem ko je dolar izgubljal, med drugim ker so vlagatelji pričeli dvomiti, da svetovna rezervna valuta še velja za varno zavetje.

“Čeprav naraščajoče carine ostajajo večja grožnja za ZDA same, je upravičeno pričakovati, da bosta evro in mehiški peso ob jutrišnjem odprtju azijskega trga ponovno pod pritiskom prodaje,” je za Reuters komentiral glavni tržni strateg pri kanadskem ponudniku korporativnih plačilnih storitev Corpay Karl Schamotta.

“Odvisno od tega, kaj se bo zgodilo v naslednjih 24 urah, si predstavljam, da je ta refleksna poteza negativna za evro in sredstva evroobmočja. In potem, ko prevladajo mirnejše glave, se vrnemo k vprašanju, ali gre le za pogajalski trik,” pa meni Brown.

Brown vidi tudi tveganje nadaljnje zaostritve carin. V zadnjem tednu je bilo namreč slišati, da sta ZDA in EU blizu dogovora, zato obstaja možnost, da bi EU negativno sprejela Trumpovo enostransko določitev carin in uvedla protiukrepe, kar bi po Brownovem mnenju Trumpovo strategijo “spremenilo iz pogajalskega trika nazaj k Dnevu osvoboditve,” kot je ameriški predsednik poimenoval aprilski dan, ko je za okrog 60 trgovinskih partneric uvedel visoke carine.

Kaj sledi?

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v odziv na ameriške carine dejala, da je prepričana, da je mogoče doseči dogovor. “Jasno nam je tudi, pri čem lahko sodelujemo z vlado ZDA, in jasno nam je, pri čem ne moremo. In obstaja nekaj, o čemer se ni mogoče nikoli pogajati: suverenost naše države,” je dejala.

Von der Leyen je dejala, da je EU pripravljena nadaljevati pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma pred 1. avgustom, vendar je pripravljena tudi vztrajati pri svojem. “Sprejeli bomo vse potrebne ukrepe za zaščito interesov EU, vključno s sprejetjem sorazmernih protiukrepov, če bo to potrebno,” je dejala o morebitnih povračilnih carinah na ameriško blago, ki vstopa v Evropo.

Veleposlaniki EU bodo v nedeljo razpravljali o naslednjih korakih, preden se bodo ministri za trgovino v ponedeljek sestali v Bruslju na izrednem sestanku. Med drugim se bodo morali odločiti, ali bodo uvedli povračilne carine na 21 milijard evrov ameriškega uvoza v odziv na ameriške carine na jeklo in aluminij, ali pa bodo podaljšali začasno zamrznitev carin, ki velja do konca ponedeljka, še piše Reuters.

Čeprav so von der Leyen in drugi visoki uradniki EU še vedno pripravljeni na pogajanja, je slišati tudi ostrejše odzive. Vodja trgovinskega odbora Evropskega parlamenta Bernd Lange je Trumpovo grožnjo s carinami opisal kot “nezaslišano” in pozval k takojšnji uvedbi protiukrepov. Po njegovih besedah je EU v pogajanjih z ZDA pristala na kompromise in začasno ustavila lastne protiukrepe na Trumpove uvodne carine.

“Nesramno in nespoštljivo je zvišati carine na evropsko blago, napovedane 2. aprila, z 20 na 30 odstotkov,” je Lange povedal za Reuters. “To je klofuta v obraz pogajanjem,” je še dejal in dodal, da bi moral biti prvi seznam protiukrepov sprejet v ponedeljek, drugi pa bi moral prav tako hitro slediti.

Si druge države iščejo boljše prijatelje?

Mnogi ekonomisti že od začetka Trumpove carinske vojne opozarjajo, da pogosto spreminjanje carinskih stopenj in sočasno uvajanje različnih vrst carin ustvarja negotovo poslovno okolje za podjetja, spet drugi opozarjajo, da protekcionistična politika ameriške administracije tvega odtujitev ključnih partneric. EU in Mehika sta med največjimi trgovinskimi partnericami ZDA.

“Ko ljudje ugotovijo, da si nezanesljiv, si poiščejo boljšega prijatelja. To je kot v osnovni šoli, ko en otrok reče nekaj nevljudnega v menzi, nato pa cela skupina otrok vstane od mize in se prijateljska skupina reorganizira. Na primer, Evropejci so sedaj v pogovorih z več azijskimi narodi – vsi sklepajo nova prijateljstva. Kje pa je otrok, ki je prdnil za mizo v menzi?” je za CNBC dejal avstralski ekonomist Justin Wolfers.

Obregnil se je tudi ob sektorske carine, predvsem 50-odstotne carine na baker, ki jih je Trump uvedel v imenu nacionalne varnosti in želji po povečanju domače proizvodnje, čeprav ZDA približno polovico potreb po kovini proizvedejo doma, drugo polovico pa uvozijo iz zaveznic, kot sta Čile in Kanada. “Baker bodisi je pod zemljo ali pa ga ni,” pravi Wolfers. “Uvedba carine ne spremeni, koliko bakra je pod zemljo. Ne moremo uvoziti rudnikov iz drugih držav.”

Po Wolfersovem mnenju mnoge izmed nedavno razglašenih visokih carin ne bodo imele pozitivnega učinka na ameriško gospodarstvo. Pri tem kot primer navaja Trumpovo 50-odstotno carinsko stopnjo za Brazilijo, ki je tako visoka, ker Trump nasprotuje sodnima procesoma v Braziliji proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku, desnemu populistu Jairju Bolsonaru, in proti ameriškemu družbenemu omrežju X, ki je v lasti Elona Muska. “Vaša naslednja kava sedaj prihaja s provizijo za podporo državnim vstajam,” pravi Wolfers. Pri tem se sklicuje na proces proti Bolsonaru, ki ga obtožbe – podobno kot Trumpa leta 2021 – bremenijo poskusa državnega udara po izgubi volitev.